Polona Kovič: Naj nas hrana povezuje in krepi

V desetletjih dela je svoja spoznanja strnila tudi v knjižni obliki – najprej z uspešnicama Alternativna kuhinja in Alternativna kuhinja 2, zdaj pa z najnovejšo knjigo Hrana za krepitev odpornosti in zdravja. Z njo nam poleg svojih spoznanj predstavlja tudi okusne recepte za pestrejše obroke v kombinacijah, ki učinkovito delujejo na našo presnovo.
 

Že več kot štiri desetletja raziskujete presnovne zakonitosti telesa. Kaj vas je pripeljalo na to področje? 

Že od malega sem kot športnica plavalka z zanimanjem opazovala učinke različne vrste hrane, ki smo jo športniki uživali. Izkušenjsko sem tako kmalu ugotovila, da hrane z nevtralnim učinkom na počutje in odzivnost telesa ni. Tudi ko sem po nekaj letih končala aktivno športno pot, sem nadaljevala samoopazovanje in raziskovanje učinkov različne hrane na telo. Brskala sem po tuji literaturi, ki je bila takrat edina na voljo, in tudi sama z metodo poskusov in napak vse bolj in bolj ugotavljala, da ima telesna presnova pač svoje zakonitosti, ki se jim je bolje prilagoditi. Prav te zakonitosti so me zanimale v naslednjih desetletjih mojih raziskovanj.
 

V knjigi Hrana za krepitev odpornosti in zdravja predstavite presnovi prilagojeno preventivno prehrano. Kakšne so koristi takšnega prehranjevanja?

Predvsem takoj opazimo odsotnost energetskih kolapsov po obilnih, presnovno zahtevnih neuravnoteženih obrokih, ki nam lahko vzamejo kar precej ur aktivnega in ustvarjalnega življenja. Tudi spanje je kmalu boljše. Po nekaj tednih presnovi prilagojene prehrane se opazno izboljša tako splošna vitalnost kot tudi odpornost telesa. Če se namreč telo ne muči več s presnovo težko presnovljive ali celo toksične hrane, se samodejno osredotoči na svojo obnovo in samoozdravitvene procese.
 

Kaj bi svetovali »začetnikom«, ki se zavedajo, da bi morali spremeniti svojo prehrano, pa ne vedo, kje začeti?

Prvi korak je poskrbeti, da imamo doma več pestre rastlinske hrane, ki ni pridelana intenzivno, to je s kmetijskimi strupi. Pri sami pripravi pa se potem mirno prepustimo svojemu navdihu. Čim manj jo bomo med pripravo mučili na štedilniku, več bioloških učinkovin, nujnih za našo presnovo in prehrano telesnih celic, bo ohranila za nas. Zato kar je mogoče, uživajmo v presni obliki in upoštevajmo osnovna načela kombiniranja. Pri pripravi hrane naj velja pravilo, manj je več.

Eno od poglavij posvetite tudi prehrani otrok in mladih. Česa na njihovem jedilniku ne sme manjkati?

Predvsem jim ne sme manjkati telesni presnovi lahko dostopnih kakovostnih beljakovin tudi iz rastlinske hrane ter prav tako pomembnih mineralnih snovi in vitaminov ter polifenolnih spojin, ki jih je zares v obilju v ekološko pridelani rastlinski hrani, ki ne vsebuje ostankov pesticidov. Še posebej pomembno za njih je: 

• vse sveže sadje in zelenjava, če ne gre drugače tudi v obliki zmešančkov, 
• naravno fermentirana zelenjava, 
• avokado, 
• polnozrnata žita s kalčkom, še posebej tista z manj glutena, 
• vse stročnice, 
• vsi nepraženi in nesoljeni oreščki in semena, 
• hladno iztisnjena rastlinska olja, 
• naravni, hladno točeni med, 
• nerafiniran melasni trsni sladkor ali kokosov sladkor namesto belega, 
• najrazličnejše naravno sušeno in nežveplano suho sadje in
• vsa druga nepredelana kakovostna hrana namesto pekovskih izdelkov iz biološko siromašne bele moke. 

Mladostnikom še posebej odsvetujmo z belim sladkorjem ali sintetičnimi sladili sladkane osvežilne pijače. Sveže mleko v zmerni količini naj bo preverjeno z domačim fermentiranjem, ponudimo ga torej predvsem kot kislo mleko. Mleko, ki doma v skledi ne fermentira, namreč do telesne presnove ni prijazno. 

Tudi jajca za otroke in mladostnike naj bodo iz ekološke reje, v kateri se kokoši nesnice prosto gibajo in so hranjene naravno, brez kemičnih dodatkov. 
 

Kaj pa prehrana po 50. letu? Na kaj je treba biti pozoren v zrelih letih?

V zrelejših, lahko tudi najlepših letih, potekajo vsi procesi v telesu nekoliko počasneje, tudi presnovni in obnovitveni. Zato velja jesti nekoliko manj (da telesa in njegovih vitalnih organov ne obremenimo z dodatnimi kilogrami maščevja), zato pa bolj ciljno, za telesne celice in njihovo prehrano, obnovo in morebitno zamenjavo. V teh letih se spontano vse bolj in bolj osredotočamo predvsem na tisto, kar nam v življenju pomeni največ, ne nazadnje tudi na zdravje in s tem tudi na do presnove prijaznejšo prehrano, ki ne obremenjuje ne želodca ne denarnice. 
 

Kako pa naj se lotimo hujšanja brez tveganja za zdravje? Kaj svetujete?

Pozabimo na ta izraz, ki nas že sam po sebi zavaja in odvrača od vsebinskih razlogov za naše načrtovane izboljšave prehranskih navad oziroma za opuščanje slabih. Osredotočimo se raje na vsebinske razloge, na primer na boljše zdravje, večjo splošno odpornost, vitalnost in prožnost telesa, ali pa na boljši spomin in sposobnost koncentracije. To so vsebinski razlogi, ki nas edini lahko motivirajo za trajnejšo izboljšavo naše prehrane v skladu s presnovnimi zakonitostmi. Preoblikovanje telesa, namenjeno samo sebi, namreč ne prinaša boljše kakovosti življenja in zato po navadi tudi ni trajno.
 

V uvodu h knjigi Hrana za krepitev odpornosti in zdravja pozivate, da posegamo po domačih, ekološko pridelanih in samoniklih živilih. Na katera živila prisegate vi?

Predvsem tistega, kar imamo tik pred očmi, po navadi ne vidimo. Tudi plevel je lahko prava zakladnica zdravilnih bioloških učinkovin in odlična, do presnove prijazna hrana. Ker pa nam zanj kot dragoceno hrano nihče ni povedal, ga poskušamo iztrebiti iz naših vrtov in zelenic. Zame najbolj prijetno presenečenje v smislu bioloških, organsko vezanih učinkovin, ki spodbujajo presnovne procese in omogočajo prehrano in obnovo telesnih celic, so vsekakor številne temno zelene rastline, še posebej:

• samonikla divja blitva, 
• regrat, kopriva, 
• lovor in 
• trpotec.

V domačem vrtu pa so pravi biseri domače super hrane: 

• peteršilj, 
• luštrek,
• zelena, 
• cikorija, 
• rukola, 
• bazilika, 
• blitva, 
• listnati in navadni ohrovt ter
• listi rdeče pese.

Vsi ti so tudi moje osebne muze pri domači pripravi hrane.

Knjigo bogatijo številni okusni recepti. Bi katerega še posebej priporočili za te karantenske dni?

Na maslu dušeno cikorijo, blitvo in por. Na zmerni vročini na maslu zmehčamo nasekljano rdečo čebulo, ji dodamo na centimeter narezane koščke cikorije, blitvinih stebel in pora ter dodamo morsko nejodirano sol. Mešamo in dušimo v pokriti posodi približno deset minut, po potrebi dodamo nekaj žlic vode. Nato dodamo še na trakove narezane zelene dele blitve, zvrhano žličko karija in ščepec popra in rdeče paprike v prahu. Premešamo in pustimo na izklopljeni plošči oziroma v posodi še pet do deset minut in ponudimo s polento, v oblicah kuhanim krompirjem ali ajdovimi žganci, posutimi z mandlji, zmletimi v kavnem mlinčku.
 

Kakšen jedilnik pa bi za en dan sestavili za štiričlansko družino z dvema doma šolajočima se otrokoma?

Zajtrk: sveže iztisnjen pomarančni sok iz bio pomaranč ali jabolko oziroma drug sezonski sadež ali dva ter polenta, ali prejšnji večer namočen oluščen oves, morda z doma pripravljenim kislim mlekom in s prav tako prejšnji večer namočenim suhim sadjem, npr. marelicami in slivami, ki jih narežemo na manjše koščke.
Malico lahko sestavlja prgišče oluščenih mandljev, orehov ali lešnikov ter jabolko ali raje dve. Poleti in jeseni seveda vse drugo sezonsko sadje do pol kilograma na osebo.
Kosilo: v pečici dobro ogret, na centimetrske rezine narezan tofu, premazan z gorčico in posut z zmletim sezamom ter pokapan z limoninim sokom, s prilogo iz soparjene blitve s česnom in hladno iztisnjenim bučnim oljem. Ponudimo s krompirjem v oblicah s surovim maslom in morsko soljo.
Za popoldansko malico predlagam zeliščni čaj ali bio kakav s kosom kruha iz polnovredne moke s kalčkom, po možnosti pečenim z drožmi, saj je tak kruh lažje presnovljiv. Namažemo ga s kakšnim rastlinskim namazom, npr. s čemažem v olju, bazilikinim pestom ali humusom.
Za večerjo predlagam zelenjavno »rižoto« iz oluščenega ovsa. Pripravimo jo enako kot navadno rižoto, samo da namesto riža uporabimo oluščen oves.
 

Kaj bi nam vsem glede prehrane še posebej toplo položili na srce?

Naj nas hrana vedno le povezuje in krepi, ne pa ločuje in slabi. Naša skupna trajnostno naravnana prehranska strategija naj bo zato ta, da s svojimi lastnimi nakupi ciljno podpiramo in krepimo doma pridelano hrano, na pošten način, to je sonaravno, brez kmetijskih strupov in kemičnih gnojil, ki uničujejo plodnost zemlje. Preden nesemo žlico v usta, pomislimo s hvaležnostjo prav na vse, ki so jo omogočili s svojim delom in skrbjo za naše zdravje, ne pa izključno za svojo denarnico. V mislih imejmo tudi vse generacije naših dedkov in babic, ki so nam ohranile plodno, živo obdelovalno zemljo, ki omogoča biotsko raznovrstno pridelavo pestre rastlinske hrane z obilico rudnin in drugih zdravilnih bioloških učinkovin. Ohranimo jo takšno tudi za naše otroke in vnuke s tem, da kupujemo in tako podpiramo brez strupov in kemičnih gnojil pridelano domačo hrano. In prav takšno privoščimo tudi našim otrokom v šolah ter starostnikom v domovih, ki jo oboji še posebej potrebujejo za svoje zdravje in odpornost.

Kupujte knjige še ceneje v Svetu knjige

Člani Sveta knjige imajo vedno najmanj 20 % pa tudi do 70 % popust.

Knjiga Hrana za krepitev odpornosti in zdravja na voljo tudi v Svetu knjige.